Bergamo, Marija

Pregledaj djela autora

muzikologinja (Celje, Slovenija, 28. srpnja 1937.)

Osnovno i srednje (opće i glazbeno) školovanje završila u Ljubljani, Zagrebu, Rijeci i Beogradu. Studirala pravo, a na Muzičkoj akademiji u Beogradu diplomirala (1961.) i magistrirala (1963.) na Odjelu za povijest glazbe. Usavršavala se na Konzervatoriju u Moskvi (razred za povijest glazbe T.

S. Tumanine i N. S. Nikolajeve, 1963./64.). Doktorirala (1973.) na Odjelu za muzikologiju Filozofskog fakulteta u Ljubljani (mentor prof. D. Cvetko). Djelovala kao stručna suradnica Saveza kompozitora Jugoslavije (1963.–1965.), potom profesorica povijesti glazbe i glazbenih oblika u Srednjoj glazbenoj školi Josip Slavenski u Beogradu (1964.–1969.), a od 1969.–1972. kao asistentica za povijest glazbe na Fakultetu muzičke umetnosti u Beogradu. Od 1972.–1983. glazbena urednica (od 1976. i voditeljica) glazbene redakcije izdavačke kuće Universal Edition u Beču. Od 1981. docentica, od 1986.–1996. izvanredna, od 1996. do umirovljenja 1999. redovita profesorica za povijest glazbe, estetiku i sociologiju glazbe na Odjelu za muzikologiju Filozofskog fakulteta u Ljubljani. Zaslužnim profesorom Univerze u Ljubljani imenovana je 2007. Istraživačkim se radom bavila u okviru projekata Znanstvenog instituta FF u Ljubljani (1988.–1994.). Članstva u stručnim odborima, savjetima, povjerenstvima.

Od 1969. sudjelovala je na brojnim znanstvenim skupovima u zemlji i inozemstvu. Članica je Hrvatskog muzikološkog društva, Slovenskog muzikološkog društva, International Musicological Society, Hrvatskog društva skladatelja, Slovenskog društva skladatelja, slovenskog Društva za estetiku.

Nagrade: Nagrada za esej časopisa Odjek (Sarajevo), 1969.; Mantuanijeva nagrada za životno djelo Slovenskog muzikološkog društva (2010.); Odličje Reda Danice hrvatske s likom Marka Marulića (2002.).

RADOVI. A / Znanstveni: Knjige: Delo kompozitora. Stvaralački put Milana Ristića od Prve do Šeste simfonije, Beograd, 1977.; Elementi ekspresionističke orijenacije u srpskoj muzici do 1945.,Beograd, 1980.; Humor kao sredstvo realističkog muzičkog jezika (u muzici do 19. veka), Beograd, 1985.; — Prinosi u časopisima i zbornicima: Simfonija u stvaralačkom opusu Milana Ristića,Zvuk, 69, 1966., str. 49–59; Srbske teme v ruski glasbi druge polovice 19. st., Muzikološki zbornik (Ljubljana), 4, 1968., str. 78–87; Ekspresionistični elementi v skladbah Vojislava Vučkovića,Muzikološki zbornik (Ljubljana), 10, 1974., str. 48–66; Osamdeset godina Mihaila Vukdragovića, Zvuk, 4, 1980., str. 45–51; »Čaščen, a nezaželen…«, Ernest Křenek — v luči dveh novejših orgelskih skladb, Muzikološki zbornik (Ljubljana), 18, 1982., str. 83–93; »Cortesova vrnitev« Pavla Šivica, u: CVETKO, D. (ur), Slovenska opera v evropskem okviru. Ob 200–letnici, Ljubljana, SAZU, 1982., str. 153–158; Dileme i prelomi jugoslavenskih muzičkih tridesetih godina, Zvuk, 4, 1983., str. 5–7; Podoba in pomen glasbeno avantgardnega, Sodobnost (Ljubljana), 2,1985., str. 213–217; Musik im südslawischen Raum in der zweiten Hälfte des 16. Jh., u: POKORN, D. (ur.), Gallus and his time, Ljubljana, SAZU–Muzikološki inštitut, 1985., str. 26–33 (hrvatski prijevod emitiran na 3. programu Radio Zagreba 20. 10. 1985.); Zaštićenost tradicijom. Uz 80–ti rođendan Mihaila Vukdragovića, Zvuk, 3–4, 1985., str. 66–70; The Significance of Expressionisme as a musicaly Avantgarde Movement in Yugoslav Area, u: ERJAVEC, A., KREFT, L. (ur.), Slowenische historische Avantgarde, Društvo za estetiko (Ljubljana), 1986., str. 18–27; Glasbena ustvarjalnost med spoštovanjem tradicije in odkrivanjem novega, u: KURET, P. (ur.), Vprašanje opredelitve ustvarjalnosti ter njene vloge v razvoju glasbene kulture, Ljubljana: Slovenski glasbeni dnevi, 1986, str. 23–28, Tschechisch — jugoslawische musikalische Interaktion zur Zeit der historischen Avantgarden, u: ERJAVEC, A. (ur.), Soobstoj avantgard; Coexistence among the Avant–gardes II, Društvo za estetiko (Ljubljana), 1986., str. 5–15; Mediteranski vidiki jugoslovanskega glasbenega prostora, Muzikološki zbornik (Ljubljana), 23, 1987., str.5–17 (hrvatski prijevod emitiran na 3. programu Radio Zagreba, 24.1.1986.); Značilnosti glasbenega gradiva, sintakse in strukturnega reda Simfonije v C–duru F.B. Dusíka kot kriteriji slogovne opredelitve in vrednostne sodbe, Muzikološki zbornik (Ljubljana), 24, 1988., str. 39–46; Neki stilski elementi »Kneza od Zete« Petra Konjovića, u: MOSUSOVA, N. (ur.), Život i delo Petra Konjovića, Beograd, 1989., str. 169–181; Versuch zum musikalisch Nationalen, IRASM, 20, 1989.,str. 169– 181 (tiskano i u: Folklore und its Artistic Transposition, Beograd, 1990., str. 101–116, a u revidiranoj inačici pod naslovom Some Ideas About the National in Musik, u: History of European Ideas, London, 1993., vol. 16, br. 4–6, str. 683–689; Od »donečega« pojava do transcendentalne »idealne istine«. Po sledi »glasov«, »melodije« in »simfonije« v estetskem sistemu Franceta Vebra, Muzikološki zbornik (Ljubljana), 25, 1989., str. 15–27; Glazba rubnih područja. Prilog samobitnosti tzv. »malih« glazbenih kultura, u: Glazbena baština naroda i narodnosti Jugoslavije, Varaždin 1989., str. 207–218; »Življenja zmožni« zgodnji samospevi L. M. Škerjanca, u: KURET, P. (ur.), Glasba in poezija, (Ljubljana), 1990., str. 193–210; Nacionalno i kosmopolitsko u muzičkoj poetici Stevana Hristića, u: MOSUSOVA, N. (ur.), Život i delo Stevana Hristića, Beograd, 1991., str. 9–14; Formalismus als musikalisch–substantielle und musikalisch–ideologische Kategorie, u: ERJAVEC, A. (ur.), Formalism II, Ljubljana: Društvo za estetiko, 1992., str. 21–27; Mogući aspekti odnosa ton–riječ u vokalnom stvaralaštvu. Primjedbe u povodu J. Štolcera Slavenskog, Međimurje, Čakovec, 1992., 20–21, str. 54–61; Glasbeno avtonomno in glasbeno funkcionalno na primeru opere »Hlapec Jernej« Matije Bravničarja, u: KURET, P. (ur.), Opera kot socialni in politični angažma, Ljubljana, 1992., str. 36–45; Koncertantnost kot gibalo strukture Škerjančevih klavirskih koncertov, u. KURET, P. (ur.), Slovenska glasba v preteklosti in sedanjosti, Ljubljana, 1992., str. 244–253; Neoklasizistische Tendenzen in der Musik des südslawischen Raum zwischen den beiden Weltkriegen, u. FUKAČ, J. (ur.), B. Martinu, His Pupils, Friends and Contemporaries, Brno, 1993., str. 112–116; Tartinijevo umevanje glasbe med »logiko« in »estetiko«, Muzikološki zbornik (Ljubljana), 28, 1992., str. 11–17; Wandel des Begriffs »Avantgarde« in musiktheoretischen und –ästhetischen Denken in Jugoslawien zwischen 30–er Jahre und heute, u: FUKAČ, J. (ur.),Music in Metamorphoses of Aesthetic Categoiries, Brno, 1993., str. 258–265; Blaukopfov pledoaje za »razumevajočo« sociologijo glasbe, u: BLAUKOPF, K.:

Glasba v družbenih spremembah. Temeljne poteze sociologije glasbe, Ljubljana: Studia humanitatis, 1993., str. 367– 379; Pedeset godina poslije. Gotovčeva opera »Ero sa onoga svijeta« i hrvatska glazbena tradicija, Mogućnosti (Split), XI, 8–10, 1993., str. 136–143 / tiskano i u: MARTINČEVIĆ, J. (ur.), Jakov Gotovac, Zagreb, 2003., str. 131–146; Glasba v prelomnem času. »Napredek s pomočjo tradicije« in restavracija, u: BERGAMO, M. (ur.), F.Busoni — H.Pfitzner (Varia musicologica I), Ljubljana, 1994., str. 123–136; »Vsaka simfonija je ena grandiozna simfonija« (Lunačarski 1926.) Ali zmore glasba odgovoriti takim zahtevam?, Borec (Ljubljana), 46, br. 526/528, 1994., str. 22–30; Glasbeni realizem — zgodovinska nujnost?, u: JUVAN, M., SAJOVIC, M. i PRETNAR, T. (ur.), Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Ljubljana, 1994., str. 257–262; Od Fantasiermaschine do računalnika — o mejah formalizacije skladateljskega dela, u: KURET, P. (ur.), Glasba v tehničnem svetu, Ljubljana, 1994., str. 15–30; Europäische Musik — Fakt und Fiktion zugleich, History of European Ideas, Oxford, Pergamon Press, 1995., sv. 20, br. 1–3, str. 447–452; Zwischen Serenate und Sinfonie — das symphonische Denken Fr. B. Dusík´s, u: KATALINIĆ, V. (ur.), Musical Culture and the »Kleinmeister« of Central Europe 1750–1820., Zagreb, 1995., str. 55–66; Osterčeva »avantgardnost« v luči njegovega Drugega godalnega kvarteta (1934.), Muzikološki zbornik (Ljubljana), 31, 1995., str. 63–71; Über einige Aspekte der Interkulturalität aus der Sicht der Musik, u: BISTER, F., VODOPIVEC, P. (ur.), Kulturelle Wechselseitigkeit in Mitteleuropa, Ljubljana, 1995., str. 51–58; Skrjabin–Kandinsky: barva in zvok v funkciji »vibracij človekove duše«, u. KURET, P. (ur.), Glasba in likovna umetnost/Musik und bildende Kunst, Ljubljana, 1996., str. 107–118; Između iskustvenosti i transcendentalnosti: Matačić i Bruckner, u: SEDAK,

E. (ur.), Matačić, Zagreb, 1996., str. 209–216; Alois Hába in slowenischen musikalischen Raum, u: HESSE, H.P., THIES, W. (ur.), Gedanken zu Alois Hába, Anif/Salzburg, 1996., str. 88–94; Razmerje med govorno in glasbeno intonacijo. Na sledi korelacije, ki utemeljuje identiteto,

u:
TOPORIŠIČ, A. (ur.), J. Kopitar in njegova doba, Ljubljana, 1996., str. 601–606; Šulek — Papandopulo: sučeljavanja u sukladnom. Uz dvije važne obljetnice. U pohvalu glazbenoga reda dviju osporavanih skladateljskih poetika, Vijenac, 80/V, 30.1.1997., str. 25 (tiskano i u: SEDAK,
E.
(ur.), Između avangarde i moderne. Hrvatska glazba

1910. — 1960., Zagreb, 2004., str. 91–97; Racionalizem magičnega nadiha, u: BERGAMO. M. (ur.): Igor Stravinski. Glasbena poetika (zbirka Paradigme), Ljubljana: Nova revija, 1997., str. 140–147; Između simfonizma i programnosti. Orkestralna djela Krste Odaka, u: SEDAK, E. (ur.), Krsto Odak. Život i djelo, Zagreb, 1997., str. 53–62; Krekov »Pegaz na uzdi«. Ob 75–letnici skladatelja Uroša Kreka, Bilten SMD, posebna številka, Ljubljana, 1997., str. 27–33; Lebensraum als Schicksal. Anmerkungen zur musikalischen Identität Sloweniens, u: ANDRASCHKE, P., SPAUDE. E. (ur.), Musikalische Begegnungen zwischen Ost und West, Freiburg i/Br., 1998., str. 69–78; Polarnost baročne normativnosti med oporo in zavoro, u: KLEMENČIČ, I. (ur.), Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, Ljubljana, 1998., str. 19–25; K opredelitvi kompozicijskega idioma zgodnje evropske glasbe, u: SNOJ, J. (ur.), Srednjeveška glasba na Slovenskem in njene evropske vzporednice, Ljubljana, 1998., str. 64–74; Geographische Begriffe als strukturelle Bestimmungen. Übertragungsmöghlichkeiten und Begrenzungen, u: TUKSAR, S. (ur.), Zagreb i glazba /Zagreb and Music 1094.–1994., Zagreb, 1998., str. 13–18; Muzikologija med znanostjo in umetnostjo, Muzikološki zbornik (Ljubljana), 34, 1998., str. 7–14, (hrvatska verzija: Muzikologija između znanosti i umjetnosti, u: KATALINIĆ; V., BLAŽEKOVIĆ, Z.(ur.), Glazba, riječi, slike. Svečani zbornik za Koraljku Kos, Zagreb, 1999., str. 345–351; Musik als Gestalt der begrifflosen Erkenntnis, Filozofski vestnik (Ljubljana), 2, 1999., str. 277–286; K opredelitvi in zamejitvi pojma identiteta v glasbi. Med strokovnim izrazom in metaforo, u: BOGATAJ, J. (ur.),Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. Zbornik ob jubileju NacetaŠumija, Ljubljana, 1999., str. 195–204; »Lep vrt ob boku zgodovine« (M.Kundera), O nekaterih opornih točkah poetike in glasbene dramaturgije Leoša Janáčka, u: SNOJ, J., FRELIH, D. (ur.), Zbornik ob jubileju Jožeta Sivca, Ljubljana, 2000., str. 225–235; Glasboslovni instrumentarij v času premen glasbenih obrazcev, Muzikološki zbornik (Ljubljana), 39, 2003., str. 69–74; Schönberg in njegov krog, u: BERGAMO, M., BARBO. M. (ur.), Schönberg in njegov krog, Ljubljana, 2005., str. 107–118; Glasba kot podoba nepojmovnega spoznavanja, u: BERGAMO, M. (ur.), Glasba kot jezik, Ljubljana, 2004., str. 7–18; Umetniški značaj proti smotru: med polariziranjem in harmoniziranjem,De musica disserenda (Ljubljana), II, 2, 2006., str. 21–28; Kuncova glazbena misao u mediju orkestra, u: KOS, K., MAJER–BOBETKO, S. (ur.), Božidar Kunc.

Život i djelo, Zagreb, 2007., str. 63–72; »Ustvarjalni duh metafizične naravnanosti«. In memoriam Uroš Krek, Muzikološki zbornik /(Ljubljana), XLIV/2, 2008., str. 5–10; Tragom skladateljskih pretpostavki. Promišljanja uz Hrvatsku misu op. 86 Borisa Papandopula, u: GLIGO,

N. (ur.), Generacija 1906. Zbornik radova s muzikološkog simpozija održanog u povodu 100. obljetnice rođenja I. Brkanovića, M. Cipre i B. Papandopula, Zagreb, 2008., str. 73–86; Povijest kao važan »komunikacijski događaj«. Bilješke uz polustoljetni jubilej Historije muzike (1951./1954.) Josipa Andreisa usredotočene na prikaz glazbe slavenskih naroda, Arti musices (Zagreb), 40/1–2, 2009., str. 51–63;Tragom Bersina shvaćanja opere. Pokušaj razumijevanja koncepcije opere Oganj (der Eisenhammer) Blagoja Berse, u: GLIGO, N., DAVIDOVIĆ, D., BEZIĆ. N. (ur.), Glazba prijelaza. Svečani zbornik za Evu Sedak, Zagreb, 2009., str. 22–29; V pasteh interpretacijskih optik: beležka o napredku, Muzikološki zbornik (Ljubljana), XLVI/2, 2010., str. 19–23; Idejamuzičkog realizma kao osnovno uporište Hercigonjina promišljanja muzike, u: VESELINOVIĆ–HOFMAN, M., ILIN, M., Nikola Hercigonja (1911. — 2000.). Čovek, delo, vreme. Povodom 100 godina od njegova rođenja, Beograd, 2011., str. 61–73; O zgodovinskosti (tudi) glasbene zgodovine: pogled z južnoslovanskega prostora, u: KOKOLE; M:, ZUPANČIČ, M.: Nacionalna glasbena zgodovina. Preobrazbe v drugi polovici 20.stoletja. Ob stoletnici rojstva Dragotina Cvetka (1911.–1993.), Ljubljana, 2012., str. 107–113.

— Stručni radovi (izbor): Sa poprišta večnog Bizanta i Rima, Telegram, 24.5.1968., str. 18; Građa za biografiju Vojislava Vučkovića, u: PERIČIĆ, V. (ur.), Vojislav Vučković, umetnik i borac, Beograd, 1968., str. 13–96; Nova simfonija Milana Ristića, Pro musica, 38, 1968., str. 9; Problem »nacionalnog« u novijoj srpskoj muzici, Odjek (Sarajevo), 15.6.1969., str. 4–6; Neke stilske značajke opere »Ekvinokcij« Ivana Brkanovića, Muzička kultura (Zagreb), 4–5, 1986.; Johann Michael: drugi in drugačni Haydn, u: LAJOVIC, U. (ur.), Mozart — kdo je to?, Ljubljana, 1989., str. 48–52.; Brno — Bohuslav Martinú, njegovi učenici, prijatelji i suvremenici, Arti musices, 22, 1991., 1, str. 97–100; History of European ideas, »European Nationalism: Toward 1992.«, Arti musices, 22, 1991., 1, str. 101–104; Težave z glasbo, Nova revija (Ljubljana), 12, 136/137, 1993., str. 58–62; Internacionalni muzikološki kolokvij »Etnonacionalni međuodnosi u srednjeuropskoj glazbi«, Brno (Češka), 5.–7.10. 1992., Arti musices (Zagreb) , 24, 1993., 1, str. 119–121; (na engleskom jeziku objavljeno u IRASM, 27, 1996., 2, str. 208–209); Razgovor glazbe i vremena. Ogled., Vijenac, 48/III, 28.12.1995., str. 23; Glazbeno kazalište u znaku propusnosti granica sustava,

u: KRPAN, E. (ur.), 19. Muzički biennale Zagreb, Zagreb 1997., str. 2–4; Tradicijski glazbeni slojevi kao uporišna točka. Melodram Ericha Urbannera, Cantus,V, 91, 1997., str. 16; Možda ipak treba prihvatiti da Satie–izam postoji?, Cantus, V, 91, 1997., str. 13–15; Sumnja u formule, Vijenac, 100, 13.11.1997., str. 34; Na bojištu klavijature. Iz ratnog dnevnika Vladimira Krpana, Vijenac,VI, 115, 4.6.1998., str. 35; Zgodovina kot začasni vodnik v osmišljanju glasbene izkušnje, Bilten SMD (poseban broj) Ljubljana, 1998., str. 19–22; Međunarodni muzikološki kolokvij »Komponist und Humanität«, Brno (Češka), Arti musices, 30, 1999., 1, str. 134–141; »Duša kao poprište zbivanja« Osebujna autorska transpozicija vječne teme u Dvorcu Modrobradog, u: KRPAN, E.: (ur.),20. Muzički biennale Zagreb,Zagreb, 1999., str. 32–33; Što nakon metafizike i moderne. Glazbeni ideologijski diskurz, Zarez, I/10, 25.6.1999., str. 29; uvodni tekst uz izdanje Sonate za violončelo Božidara Kunca, HGZ, Zagreb, 2000; Pogled prema DRUGOM iz prostora kao sudbine, u: KRPAN, E. (ur.), 21. Muzički biennale Zagreb, Zagreb, 2001., str. 17–20; Nasljeđe kao trajna zadaća. Međunarodni znanstveni skup u povodu stote obljetnice rođenja B. Kunca, Cantus, 124, 2003., str. 32–34; Polikromni portret: Ivo Malec, Cantus, 132, 2005., str. 16–17; Bersin Oganj(1905./1906.) i jedinstvo različitosti, HaGeZe, 7. travanj 2008., str. 2; Glasovirski dnevnički zapisi Blagoja Berse, predgovor izdanju Bersinih Djela za klavir, HGZ, 2010., str. VI–IX; Pozni majstorov hvalospjev suncu. Uz praizvedbu kantate Himna suncu Borisa Papandopula, programska knjižica HRT–a uz 30–godišnjicu Simfonijskog orkestra HRT, 2010. — Prijevodi: F.Busoni — H.Pfitzner (Varia musicologica I), (ur. BERGAMO, M.; prijevodi njemačkih tekstova, a Pina Kalc talijanskih), Ljubljana: Slovensko muzikološko društvo 1994.; Igor Stravinski. Glasbena poetika(prijevod Glasbene poetike i Odgovora na 35 pitanja R. Crafta (zbirka Paradigme), Ljubljana: Nova revija, 1997; Schönberg in njegov krog (Varia musicologica V), (ur. BERGAMO, M., BARBO, M. — prijevod tekstova KANDINSKI, V. : O vprašanju oblike, KULBIN, N. : Svobodna glasba, BERG, A.: Zakaj je Schönbergova glasba tako težko razumljiva?, SCHÖNBERG, A.: Nova glasba, zastarela glasba, slog in misel), Ljubljana: Slovensko muzikološko društvo, 2005.

— Prijevodi sa slovenskog svih priloga slovenskih autora za ZVUK (Beograd 1965.–1972., Sarajevo 1982.–1986.),

pojedinačni prijevodi sa njemačkog i slovenskog za Arti musices, Muzičku kulturu, Muzikološki zbornik i Radio Zagreb; — Recenzije (izbor): Loparnik, Borut: Biti skladatelj, Ljubljana, Slovenska Matica, 1984., Zvuk, 2, 1985., str. 68–69; Sedak, Eva, Jsip Štolcer–Slavenski, Zagreb: MIC–Muzikološki zavod Muzičke akademije, 1984., Novi pogled na povijest hrvatske glazbe, Naša knjiga,13–14, 1985., str. 42–43; Recenzija iste knjige pod naslovom Josipu Slavenskom — s ljubavlju, Muzička kultura, 5, 1985.; Gligo, Nikša, Varijacije razvojnog kontinuiteta: skladatelj Natko Devčić,Zagreb, 1985., Instrument spoznaje. Traganje za ishodištem i zajedničkim nazivnikom Devčićeva skladateljskog opusa, Muzička kultura, 4–5, 1986., str. 36; RAD 409 JAZU, 5. Knjiga Razreda za glazbenu umjetnost i muzikologiju, Zagreb 1987., »Neredovitost« kao »zakonomjernost«. Važan prilog revalorizaciji znanstvenog rada Pavla Markovca, Arti musices, 19, 1988., 1, str. 103–106; De la Motte, Helga, Musik und bildende Kunst, Laaber; Laaber Verlag, 1990., Vorschlag einer neuen Musikästhetik, RiDiM Newsletter, 15.22.1990., str. 21–23; slovenski prijevod u: Naši razgledi(Ljubljana), XVI, 10. 22.5.1992; str. 228; hrvatski prijevod u: Arti musices, 23, 1992., 2, str. 193–197; Škunca, Mirjana, Glazbeni život Splita od 1860. do 1918., Split: Književni krug, Glazba u »živopisnoj ljudskoj košnici na granici Balkana i Mediterana«, Arti musices, 23, 1992., 1, str. 63–66; Gligo, Nikša, Pojmovni vodič kroz glazbu 20. stoljeća s uputama za pravilnu uporabu pojmova, Zagreb: MIC KDZ i Matica hrvatska, 1990., Muzikologijski brevijar, Vijenac, 63/III 24.6.1996., str. 28; Funke, G., Riethmüller, A., Zwierlein, O., Interpretation, Mainz: Akademie der Wissenschaft und Literatur, 1998., Arti musices, 29, 1998., 2, str. 279–283; Kundera, Milan, Iznevjerene oporuke. Zagreb: Matica hrvatska, 1998., Arti musices, 30, 1999., str. 133–136; Glazba, folklor i kultura: svečani zbornik za Jerka Bezića, (ur. Ceribašić, N. i Marošević, G.), Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, 1999., Usporedni tokovi znanstvenih spoznaja, Cantus, 104, 2000., str. 19–20. — Brojne izdavačke recenzije. — Komentari i glazbena kritika: komentari za koncertne rasporede Koncertne direkcije Beograd (sezone 1964.–1970.); uvodni komentari sa analizama oblika za djela objavljena u ediciji Philharmonia Partituren, UE Wien (izdanja br. 459, 463, 488, 496, 498, 499, 501, 522, 525, 528, 536), 1976.–1989.; komentari za nosače zvuka; glazbena kritika u Borbi (Beograd, sezone 1964.–1967.) i Politici (Beograd, sezone 1970.–1972.); — Ostalo: — Ciklusi radio emisija: Portreti kompozitora, Radio Beograd III, 1966.; Portreti našeg vremena, Radio Beograd III, 1967.; Odjeci romantičarske prošlosti na pragu novijih orijentacija, Radio Beograd III, 1968.; Verdi, Radio Zagreb II, 1993.; Opera na raskrižju, Hrvatski radio III, 1994. — Suradnički rad: Musik in Geschichte und Gegenwart, New Grove´s Dictionary of Music and Musicians, Hrvatski leksikon, Enciklopedija Slovenije. — Urednički rad: član uredništva časopisa Zvuk (Beograd), 1964.–1966. i (Zagreb), 1989.– 1990.; utemeljila i vodila časopis Muzika i reč studenata muzikologije na FMU Beograd, 1969.–1970.; član uredništva časopisaPro musica (Beograd), 1967.– 1972.; urednica notnih izdanja glazbeno izdavačke kuće Universal Edition u Beču (1973.–1981.), član uredništva časopisa Muzikološki zbornik (Ljubljana), 1981.–1999.; član uredništva časopisa Arti musices (Zagreb), 1989.– 2010.; pokretač i urednik zbirke Varia musicologica Odjela za muzikologiju FF u Ljubljani (1991.–1998.). — Posebna izdanja:F.Busoni — H.Pfitzner (Varia musicologica I), (uredništvo, izbor i prijevod tekstova, uvodna studija Glasba v prelomnem času: »Napredek s pomočjo tradicije« in restavracija (str. 123–136), Filozofska fakulteta, Ljubljana 1994.); Igor Stravinski. Glasbena poetika (zbirka Paradigme), (uredništvo, prijevod Glasbene poetike i Odgovora na 35 pitanja R. Crafta, te uvodna studija Racionalizem magičnega nadiha (str. 140–147)), Nova revija, Ljubljana 1997.; uredništvo dvostrukog autorskog CD–a Petra Bergama iz serije Hrvatski suvremeni skladatelji, Cantus, Zagreb, 2010; suurednik izdanja klavirskih, komornih i zborskih djela Blagoja Bersa u okviru izdavačkog projekta Sabrana djela Blagoja Berse, HGZ, Zagreb 2010.–2012.; urednica dijela časopisaBašćinski glasi (Split) posvećenog opusu Petra Bergama, Split, br. 11, 2013. — komentari za koncertne rasporede Koncertne direkcije Beograd u sezonama 1964.–1970.; redovita glazbena kritika u Borbi (Beograd) u sezonama 1964.–1967. i Politici (Beograd) 1970.–1972.

Kontakt

Tel: +385 1 4872 370
Fax: +385 1 4872 372
Berislavićeva 9, Zagreb
e-mail: info@hds.hr

Povratak na vrh